Etažni načrt, etažna lastnina - TRIBI, GEODETSKE STORITVE IN INŽENIRING D.O.O.

Tribi d.o.o.
Tržaška cesta 27/a
1370 Logatec
Tribi, geodetske storitve d.o.o.
Pojdi na vsebino

ETAŽNI NAČRT, ETAŽNA LASTNINA
Različne oblike lastnine na stavbi
ETAŽNA LASTNINA:
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela stavbe in solastnina skupnih delov.

NASTANEK ETAŽNE LASTNINE:
Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in vpisom v zemljiško knjigo.

Pravni posel je lahko:
   sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino
   enostranski pravni posel

SPORAZUM mora vsebovati:
   imena etažnih lastnikov,
   zemljiškoknjižno označbo nepremičnin,
   natančen opis posameznega dela zgradbe v razmerju do ostalih delov,
   opis skupnih delov in določitev solastniških deležev na skupnih delih
   pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki

            
Lastnik nepremičnine lahko razdeli svojo lastninsko pravico na nepremičnini v etažno lastnino z enostranskih pravnim poslom.
Imeti mora enake sestavine kot sporazum.
Vsak solastnik nepremičnine lahko zahteva, da sodišče v nepravdnem postopku razdeli solastnino  na nepremičnini v etažno lastnino, če je takšna delitev mogoča.
Sklep sodišča mora vsebovati vse sestavine sporazuma.
STVARNOPRAVNI ZAKONIK  


XI. del STAVBNA PRAVICA
Pojem

256. člen
(1) Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino.
(2) Stavbna pravica ne sme trajati več kot devetindevetdeset let.
(3) Stavbna pravica je prenosljiva. Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah.
Nastanek stavbne pravice

257. člen
(1) Za nastanek stavbne pravice se zahteva poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
(2) Pogodba o ustanovitvi stavbne pravice mora vsebovati ime lastnika nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako nepremičnine, natančen opis stavbne pravice, čas trajanja stavbne pravice in nadomestilo, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice lastniku nepremičnine.
(3) Pravni posel, na podlagi katerega se ustanovi stavbna pravica, ne sme vsebovati razveznega pogoja.
Etažna lastnina zgradbe

258. člen
Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko razdeli v etažno lastnino, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon. V tem primeru imajo lastniki posameznih delov stavbno pravico po idealnih deležih.
Pravice imetnika

259. člen
(1) Imetnik stavbne pravice ima v času trajanja stavbne pravice pravico uporabljati in uživati nepremičnino.
(2) Če se stavbna pravica nanaša na zgradbo pod nepremičnino, se mora s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice dogovoriti glede načina rabe in vzdrževanja zemeljske površine nad zgradbo.
Prenehanje

260. člen
(1) Stavbna pravica preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
(2) Izbris stavbne pravice se lahko zahteva po poteku časa, za katerega je bila stavbna pravica ustanovljena.
Predčasno prenehanje stavbne pravice na podlagi pravnega posla

261. člen
(1) Stavbna pravica lahko predčasno preneha na podlagi pravnega posla, s katerim se lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice sporazumeta o prenehanju.
(2) Za pogodbo o prenehanju se smiselno uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo nastanek stavbne pravice. Če je na stavbni pravici ustanovljena zastavna pravica, je pogoj za veljavnost pogodbe pisna izjava zastavnega upnika, da s prenehanjem soglaša.
Predčasno prenehanje stavbne pravice zaradi kršitve

262. člen
(1) Lastnik nepremičnine lahko zahteva, da stavbna pravica preneha, če imetnik stavbne pravice ne plačuje nadomestila ali če izvršuje stavbno pravico preko dogovorjenega obsega.
(2) Sodišče ob prenehanju stavbne pravice določi primerno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik nepremičnine imetniku stavbne pravice.
Posledice prenehanja

263. člen
(1) S prenehanjem stavbne pravice postane zgradba sestavina nepremičnine.
(2) Lastnik nepremičnine mora imetniku stavbne pravice ob prenehanju plačati dogovorjeno nadomestilo, ki ne sme biti manjše od polovice povečanja tržne vrednosti nepremičnine.
Zastavitev zgradbe

264. člen
(1) Zgradba, ki je zgrajena na nepremičnini, obremenjeni s stavbno pravico, se lahko zastavi.
(2) Po prenehanju stavbne pravice pridobi zastavni upnik zastavno pravico na terjatvi imetnika stavbne pravice za plačilo nadomestila.
Stavbna pravica kot posebna pravica uporabe

265. člen
Stavbna pravica se lahko ustanovi tudi kot posebna pravica uporabe, če se s tem ne posega v splošno rabo javnega dobra.
XII. del PREHODNA IN KONČNA DOLOČILA
Obstoj pravic

266. člen
(1) Stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon.
(2) Zastavne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene.
Veljavnost pravnih poslov

267. člen
(1) Pravni posli, ki so bili veljavno sklenjeni pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi tudi, če ne izpolnjujejo obličnostnih zahtev po tem zakonu.
(2) Če je bil pred uveljavitvijo tega zakona veljavno sklenjen pravni posel, ki predstavlja pravni naslov za vpis v zemljiško knjigo, se vpis na podlagi tega pravnega naslova izvede po pravilih, ki so veljala pred uveljavitvijo tega zakona.
Nadaljevanje postopkov

268. člen
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po določilih prejšnjih predpisov, razen če ta zakon določa drugače.
Trajanje priposestvovanja

269. člen
(1) Glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, se upoštevajo določila tega zakona.
(2) Dobroverni posestnik ter dobroverni in zakoniti posestnik po zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih sta glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom po tem zakonu.
Etažna lastnina

270. člen
(1) Etažni lastniki, ki so pridobili etažno lastnino do uveljavitve tega zakona in s pogodbo še niso uredili medsebojnih razmerij, morajo skleniti pogodbo o medsebojnih razmerjih v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Če solastniški deleži na skupnih delih še niso določeni, se morajo določiti s pogodbo iz prejšnjega odstavka.
(3) Če pogodba o medsebojnih razmerjih ni sklenjena v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko vsak od etažnih lastnikov predlaga, da vsebino pogodbe določi sodišče v nepravdnem postopku.
Več uporabnikov iste nepremičnine

271. člen
(1) Če sta zemljišče in zgradba na zemljišču v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, predmet lastninske pravice, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, če je lastnik zemljišča in zgradbe isti.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka, ko lastnik ni isti, postane z dnem uveljavitve tega zakona zgradba sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa pridobi na nepremičnini stavbno pravico, ki traja toliko časa, dokler stoji zgradba. Lastnik nepremičnine in imetnik stavbne pravice morata medsebojna razmerja urediti s pogodbo iz drugega odstavka 257. člena tega zakona v treh letih od njegove uveljavitve.
(3) Na javnem dobru se v primeru iz prejšnjega odstavka stavbna pravica pridobi kot posebna pravica uporabe javnega dobra.
(4) Če sporazum ni sklenjen v roku iz drugega odstavka tega člena, lahko vsak od lastnikov zahteva, da vsebino sporazuma določi sodišče v nepravdnem postopku. Sodišče pri določanju vsebine upošteva okoliščine v katerih je bila postavljena zgradba in razmerja med lastnikoma pred uveljavitvijo tega zakona. Pri določanju nadomestil mora sodišče upoštevati določila zakona, ki urejajo razlastitev.


Copyright©2015-2019 Tribi, geodetske storitve in inženiring d.o.o. Izdelava in oblikovanje Franci Oven

Tribi, geodetske storitve in inženiring d.o.o.

Nazaj na vsebino